Zanimivosti

Morske orgle

Morske orgle se nahajajo v bližini novega pristanišča za cruisere, v sklopu zadrske rive, in so v obliki stopnic, ki se spuščajo proti morju. Stopnice se raztezajo čez približno sedemdeset metrov obale in pod njimi, na nivoju najnižje oseke morja, je navpično na obalo vgrajeno 35 cevi različni dolžin, premerov in nagibov, ki se poševno dvigajo do obalnega tlakovanja in končujejo v kanalu (servisnem hodniku). Na ceveh so LABIUMI (piščali), ki igrajo 7 akordov iz 5-ih tonov. Nad kanalom so perforirane kamnite stopnice skozi katere izhaja zvok - z morjem potisnjen zrak.

To je mesto spoja ljudskih idej in veščin z energijo morja, valov, plimovanja, mesto za sproščanje, premišljevanje in razgovor ob mističnih tonih neprekinjenega koncerta "orkestra Narave".

Morske orgle so izvedene po projektu zadrskega arhitekta Nikole Bašića. Pri izvedbi so sodelovali strokovnjaki: svetovalec za hidravliko morja je bil prof. Vladimir Androšec z zagrebške Gradbene fakultete, cevi je izdelal Goran Ježina iz Murterja, znana umetniška delavnica za izdelavo orgel - Heferer iz Zagreba je za vsako cev izdelala labium (piščal), uglasil pa jih je prof. Ivica Stamać iz Zagreba.

Pozdrav Soncu

Po svetovno znanih Morskih orglah je Zadar postal bogatejši še za eno urbano inštalacijo. Na Istrski obali, na vrhu zadrskega Polotoka, je poleg slovitih Morskih orgel zasvetil tudi Pozdrav Soncu, delo istega arhitekta - Nikole Bašića.

Pozdrav Soncu je sestavljen iz tristo večslojnih steklenih plošč, postavljenih v isti ravni s kamnitim tlakovanjem obale v obliki kroga s premerom 22 metrov. Pod steklenimi prevodnimi ploščami se nahajajo fotonapetostni solarni moduli, preko katerih se uresničuje simbolična komunikacija z naravo. Preko Morskih orgel narava oddaja zvoke, Pozdrav Soncu pa komunikacijo z naravo uresničuje s svetlobo.

Istočasno z «najlepšim sončnim zahodom na svetu» se vključujejo tudi svetilni elementi, vgrajeni v krogu, ter po posebej programiranem scenariju proizvajajo prečudovito, izjemno učinkovito svetlobno igro v ritmu valov in zvoka morskih orgel.

Fotonapetostni solarni moduli čez dan vpijajo sončno energijo, ki jo potem spreminjajo v električno in jo pošiljajo v distribucijsko napetostno omrežje. Na informativnem zaslonu se prikazuje trenutna proizvodnja električne energije, pričakuje pa se, da bo celotni sistem letno proizvajal okrog 46.500 kWh. Tukaj gre pravzaprav za majhno elektrarno, iz katere se energija ne uporablja samo za osvetlitev Pozdrava Soncu, temveč tudi za razsvetljavo celotne rive. Ta energija je do trikrat cenejša kot obstoječa, projekt pa je edinstven primer združevanja izkoriščanja obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in ureditve mestnega prostora.

V sodelovanju s prof. Maksimom Klarinom z zadrske Pomorske šole so v prstan okoli Pozdrava Soncu vpisali zadrske svetnike, vse tiste, po katerih se imenujejo današnje kot tudi nekdanje cerkve na Polotoku. Tu so seveda: sanctae Anastasiae, sancti Donati, Simeonis Ivsti, Chrysogoni in Zoili, kot tudi Hieronymi, Lucae, Platonis, Eliae ... Poleg vsakega imena svetnika so zapisali tudi njegov god, deklinacijo in višino Sonca ter trajanje sončne svetlobe na ta dan in na tem mestu na rivi. Na ta način so povezali Zadar s Koledarjem svetega Krševana, ki je veliko prispeval k zapisovanju časa in astronomskih navigacij v njenih začetkih.

Inštalacija Pozdrav Soncu, model sončnega sistema s pripadajočimi planeti, je povezana z Morskimi orglami, katerih zvok se prenaša v svetlobno igro, ki na zadrski rivi nastopi po sončnem zahodu. Pri ustvarjanju svetlobnih efektov z modemsko povezavo bo inštalacija lahko dobivala tudi druge zunanje spontane spodbude, svetlobne slike pa se bodo lahko prilagajale različnim priložnostim.
Morske orgle, za katere je cenjen zadrski arhitekt Nikola Bašić dobil številne mednarodne in domače nagrade, so za Zadrom in Hrvaško s svojo privlačnostjo osvojile tudi ves svet. Zato ni dvoma, da je Zadar s Pozdravom Soncu pridobil novo vrhunsko zanimivost.

Koledar sv. Krševana

Imena in številke, vpisane v prstanu, ki obkroža inštalacijo na rivi - Pozdrav soncu, so del Koledarja svetega Krševana, nastalega v Zadru in najdenega leta 1964 v Bodleian Library, v Oxfordu. Datira v leto 1292 ali 1293 in je med najstarejšimi takšnimi dokumenti na svetu, mogoče pa celo prvi dokument, v katerem so astronomski podatki pisani z arabskimi številkami. Poleg koledarskega dela s prazniki in imeni svetnikov, ima tudi astronomski del, ki prikazuje efemeride sonca, koordinate nebeških teles, njihove kotne oddaljenosti od določenih nepremičnih ploskev, premic ali točk.